JESUS

V začetku je Bog ustvaril svet. Ustvaril je nebo in zemljo, in vse na njima. Veličastno je vse kar je naredil. Vse, kar je naredil Bog, je bilo dobro. Vse je razodevalo njegovo veličino, dobroto, in moč. Bog je ustvaril vse rastline in živali. Potem je oblikoval prvega človeka iz prahu zemlje. Dihnil je v njegove nosnice in mu dal življenje. Prvi človek se je imenoval Adam. Potem je Bog naredil žensko da bi bila Adamova žena in sodelavka. Imenovala se je Eva. Bog je ustvaril moškega in žensko po svoji podobi, da bi bila lahko v osebnem odnosu z njim. Srečno sta živela v prelepem vrtu, ki ga zanju pripravil Bog in se je imenoval Eden. Tam ni bilo trpljenja in smrti. Bog je rekel Adamu: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej. Ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« Toda nekega dne je satan Evo skušal. Utrgala je sadež, jedla od njega, prav tako je storil njen mož. V trenutku se je pretrgal osebni odnos z Bogom, kajti Bog je svet in grešniki ne morejo živeti v njegovi navzočnosti. Bog je izgnal Adama in Evo iz edenskega vrta. Sram ju je bilo, ker sta se uprla Bogu. Zaradi te nepokorščine so Adam in Eva ter njuni potomci trpeli in na koncu umrli. Toda Bog je usmiljen. Še naprej je ljubil ljudi. Vnaprej je pripravil pot, da se bodo lahko vrnili in živeli v prijateljstvu z njim. V pismih Bog razodeva svoj načrt za rešitev človeštva pred kaznijo, ki si jo je zaslužilo da bi lahko večno živeli v prijateljstvu z njim. Del tega načrta je Bog razodel tudi preroku Abrahamu. Abraham je zaupal Bogu in ga častil. Bog mu je obljubil, da bo blagoslovil njega in po njem vse narode. Obljubil mu je veliko potomcev, toliko kot je peska na morski obali. In zvezd na nebu. Abraham je Bogu verjel. Zaradi te vere je bil Abraham pred Bogom pravičen. Nekega dne je Bog Abrahama preizkusil, da bi videl, ali mu zaupa in ali bo ubogal njegov ukaz. Rekel mu je, naj vzame svojega sina in ga daruje. Abraham je vedel, da mora darovati edinega sina. Tistega, ki mu ga je obljubil Bog in po katerem naj bi dobil veliko potomcev. Pripravil se je, da bo ubil svojega sina in ga daroval Bogu. Abraham je dvignil nož. Toda Bog je rekel Abrahamu: »Ne izteguj svoje roke nad dečka, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega edinca.« Abraham je zagledal ovna, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Vzel je ovna, ki ga je Bog priskrbel in ga daroval Bogu namesto sina Izaka. Ko je Gospod priskrbel ovna za žgalno daritev namesto Abrahamovega sina Izaka, je pokazal Abrahamu svojo veliko ljubezen do ljudi. S tem dogodkom je Bog razodel, da namerava priskrbeti žrtev, ki bo umrla namesto ljudi. Bog je prerokom razodel, da bo poslal človeka brez greha, ki bo umrl namesto Adamovih potomcev in jim vzel greh in sramoto. S to veličastno žrtvijo bo tistim, ki verujejo vanj odprl pot, da bodo lahko vedno živeli v osebnem odnosu z Bogom. Preroki so tega človeka imenovali Mesija. Napovedovali so, da bo Bog poslal Mesija, ki bo odrešil ljudi ter jim večno vladal v Božjem imenu. Več stoletij preden je Mesija prišel, so preroki napovedali, kaj bo delal in kaj se mu bo zgodilo. Prerok David je napovedal, da bo Bog razglasil Mesija, “Ti si moj Sin.” Preroki so uporabljali naziv “Božji Sin”, s katerim so opisali, v kako tesnem odnosu bo Mesija z Bogom in predstavili njegovo vlogo odrešenika in kralja. Prerok Izaija je napovedal: »Devica bo spočela in rodila sina.« Njen otrok je večna Božja beseda, ki svetu razodeva Boga. Preroki so napovedali tudi, da bo Mesija rojen v Betlehemu in da bo prišel v Jeruzalem kot njihov kralj. Zapisali so, da ga bo prijatelj izdal za trideset srebrnikov. Preroki so napovedali, da bo Mesija daroval svoje življenje in da ga bo Bog obudil od mrtvih tretji dan. Preroki so Mesija imenovali tudi “Sin človekov” in napovedali, da bo na oblaku stopil v Božjo navzočnost. Bog mu bo dal večno oblast nad vsemi narodi. Pred dva tisoč leti je na svetu živel človek, ki mu je bilo ime Jezus. Ko so ljudje videli stvari, ki jih je storil, so drug drugega vprašali, ali je on Mesija? Ali njegovo življenje izpolnjuje vse napovedi prerokov o Mesiju? Ta film prikazuje, kdo je Jezus in kaj je govoril ter storil. Tako, kot je zapisano v Svetem Pismu. V filmu igralec igra vlogo Jezusa. Noben človek ni vreden tega. Toda film je bil posnet, da bi ljudje lahko spoznali Jezusovo življenje, se naučili, kaj o njem in prejeli blagoslov, ki ga je Bog obljubil. Pišem ti, dragi Teofil, urejeno poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, da boš sponznal popolno resnico o vsem. V dneh, ko je bil cesar Avgust vladar v Rimu in je bil Herod Veliki kralj Judeje, je Bog poslal angela Gabriela k devici v mestu Nazaret. Devici je bilo ime Marija. Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boč in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Kako se bo to zgodilo? Devica sem. Sveti Duh bo prišel nadte. Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija je vstala in šla v mesto na Judovem obiskat sorodnico Elizabeto, ki je bila tudi čudežno noseča. Elizabeta! Marija! Sorodnica Marija! Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! Glej, ko sem zaslišala tvoj pozdrav, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Moja duša poveličuje Gospoda. In moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi. Vsem prebivalcem Nazareta! Po ukazu cesarja Avgusta naj se izvede popis prebivalstva na območju Galileje in Judeje. Vsakdo naj se takoj prijavi v mestu, iz katerega izhaja njegova rodovina. In Marija je šla v Betlehem v Judeji, da bi se popisala s svojim možem Jožefom. Toda zanju ni bilo prostora v Betlehemu. Edini prostor, ki sta ga našla, je bil preprost hlev. Tam blizu pa so bili pastirji, ki so ponoči pazili na svoje črede. Prikazal se jim je angel in videli so Božjo slavo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. Pastirji so pohiteli gledat novorojeno Dete v jaslih in so prvi širili Veselo novico ali Evangelij o Odrešenikovem rojstvu. Osem dni pozneje, ko je bil čas, da Dete obrežejo, so mu dali ime Jezus. Jožef in Marija sta odnesla Dete v Jeruzalem in ga darovala Bogu. V templju pa je bil pravičen in bogaboječ mož ki mu je Sveti Duh obljubil, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Mesija. Ime mue je bilo Simeon. Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev. Ta otrok je Božji izvoljenec. Bog vaju blagoslovi. In ko so storili vse, kot je določala Mojzesova postava, so odšli iz Jeruzalema in se brnili v Nazaret. Ko je bil Jezus star dvanajst let sta ga Jožef in Marija vzela s seboj v Jeruzalem na praznovanje pashe. Toda ko so se vračali domov, sta mislila, da je deček z njimi, vendar je ostal v Jeruzalemu. Vrnila sta se v mesto in ga iskala. Tretji dan sta ga našla v templju. Sedel je med učitelji postave in drugimi. Čigav otrok postavlja taka vprašanja? Iz Nazareta je. Mislila sva, da je šel z nami. Oprostite mu takšno gorečnost. Vsi, ki so ga slišali, so bili navdušeni. Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala. Kako da sta me iskala? Nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta? Odšel je z njima v Nazaret in napredoval v modrosti in rasti ter milosti pri Bogu in pri ljudeh. To je resnična zgodba življenja Jezusa. Vzeto po Lukovem evangeliju Inspirational Films, Inc Predstavlja JEZUS V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje, Herod četrtni oblastnik v Galileji, ter Hana in Kajfa velika duhovnika, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst pokore v odpuščanje grehov. Odvrnite se od svojih grehov! Dajte se krstiti! In Bog vam bo odpustil grehe! Kot je pisano v knjigi besed preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža! Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka in vse meso bo videlo Božje odrešenje.« Kaj naj storimo? Da, povej nam, kaj naj storimo? Gadja zalega! Kaj hočeš naj storimo? Pomagaj nam, Povej nam, kam naj gremo? Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene. in kdor ima hrano, naj stori enako. Učitelj, cestninarji smo. Kaj naj storimo? Ne terjajte več, kako vam je ukazano. Kaj pa mi? Kaj naj storimo? Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo. Povej nam... Si ti Kristus? Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo. In Sveti Duh je prišel na Jezusa v podobi goloba, glas iz nebes pa je dejal: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« Ko je Jezus začel javno delovati, je bil star kakih 30 let. Od Jordana se je vrnil poln Svetega Duha in Duh ga je štirideset dni vodil po puščavi, hudič pa ga je skušal. Takrat ni nič jedel. Hudič mu je rekel: Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh. Pisano je: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede.« Potem ga je hudič peljal gor in mu pokazal vsa kraljestva sveta. Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja. Pisano je: »Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!« Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem na najvišjo točko templja. Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: »Svojim angelom bo zate zapovedal, da te obvarujejo« in: »Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne nadeneš ob kamen.« Rečeno je: »Ne preizkušaj Gospoda svojega Boga!« In prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. Pozdravljena! Pozdravljen! Na sobotni dan počitka je kot običajno šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in dali so mu zvitek preroka Izaija. »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« Prav je povedal. Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali. Pismo izpolnilo? Samo Mesija lahko izpolni to obljubo! Kako naj to vemo? Seveda mi boste povedali ta pregovor: »Zdravnik ozdravi sebe.« Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnaumu, stori tudi tukaj v domačem kraju. Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. S temi besedami je Jezus osnanil, da je Mesija, Božji maziljenec, poslan da odreši svoje ljudstvo. Vendar tega Judje niso sprejeli. Hoteli so ga pahniti v prepad. Toda on je odhajal skozi množico in šel svojo pot. Jezus je prišel v galilejsko mesto Kajarnaum. Povsod so bila znamenja rimske okupacije. Ljudje so hrepeneli, da bi Mesija že prišel in jih rešil tiranije. Mir s teboj. In s teboj Učitelj. Me sprejmeš v čoln, Simon? Zakaj ne? Saj vendar ne misli oditi? Govori nam! Govori nam! Govori nam! Jezus, govori nam! Dva človeka sta šla v tempelj molit: Eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postvail in pri sebi molil takole: »Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.« Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: »Bog, bodi milostljiv, meni grešniku.« Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Odrinite s čolni na globoko. Potem s tovariši vrzite mreže za lov. Učitelj, vso noč smo delali, pa nič ujeli. Toda, če ti rečeš, bom vrgel mreže. Jakob! Janez! Jakob! Janez! Pripeljita čoln in nam pomagajta! Pohitita! Ne moreva; polno imava! Pojdi od mene, Gospod. ker sem grešen človek. Ne boj se. Odslej boš lovil ljudi. Nagnite svoje uho in pridite k meni, poslušajte in bo živela vaša duša. Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h Gospodu, da se ga bo usmilil. Velikodušno mu bo odpustil. Da, z veseljem boste odšli in v miru vas bodo vodili. Prihaja! Tukaj je! Oglejte! Jezus! Jezus! Prosim te, reši mojo edinko! Usmili se! Šele dvanajst let je stara in umira. Prosim, pojdi z mano! Jair, žal mi je. Jezus! Tvoja hči je umrla. Ne nadleguj več učitelja. Ne boj se. Samo veruj in bo rešena. Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi. Deklica, vstani! Dajte ji jesti. Opozarjam vas, ne govorite, kaj se je zgodilo. Potem je šel in zagledal cestninarja po imenu Matej, ki je sedel pri mitnici. Hodi za menoj. Jezus je šel na goro molit. Vso noč je prebedel v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je izmed svojih učencev izbral 12 apostolov. Simona, ki se je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, in Janeza, Filipa, in Bartolomeja, Mateja, Toma Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega brata, in Juda Iškarijota, ki ga je izdal. Blagor vam ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili, ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. šestnajst, sedemjast, osemnajst, devetnajst, dvajset. Samo toliko imam. Kako, samo to imaš? Gorje, vam bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Ta noče biti bogat, gotovo je nor. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki! Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas prekljinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. Kako se je je mogel dotakniti? Kako je mogel govoriti z njo? Odvratno! Ne. Vi pa ljubite svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti On jedober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vas Oče! Reši nas, Jezus! Ne sodite in ne boste sojeni! Ne obsojajte in ne boste obsojeni! Odpuščajte, in vam bo odpuščeno. Vodi nas po svoji poti, Gospod! Dajajte in se vam bo dalo. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo. Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem česu pa ne opaziš? Vodi nas, Učitelj! Potrebujemo te, Gospod! Blagor telesu, ki te je rodilo, in prsim, ki so te dojile! Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo. Rad bi poznal tega človeka. Misliš, da bi lahko bil Mesija? Farizej je povabil Jezusa na večerjo. Jezus je šel v njegovo hišo in sedel, da bi jedel. Pohitite, otroci. Pojdite proč. Ste slišali! Pojdite! Uganjajo norčije, kjer le morejo. Kaj dela ona tukaj? Ne vem. Kaj vendar počne? Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica. Simon, vem, kdo je ta ženska. Nekaj ti moram povedati. Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil? Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil. Prav si presodil. Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tjovo hišo, mu nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi. Komur pa se malo odpusti, malo ljubi. Odpuščeni so tvoji grehi. Kaj? Tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru. Kako lahko on odpušča grehe? Jezus je hodil in oznanjal veselo novico o Božjem kraljevstu. Dvanajst apostolov je hodilo z njim. Z njim je bilo tudi nekaj žensk, ki jih je ozdravil hudih duhov. Marija, imenovana Magdalena, Ivana, katere mož Hus je bil Herodov oskrbnik, in Suzana. Toda Herod, kralj, ki so ga postavili Rimljani, je Janeza Krstnika vrgel v ječo, ker je obsojal njegovo poroko z bratovo ženo. Torej... Ko smo prišli do vrat mesta Naina, je iz mesta šel pogrebni sprevod. Umrli je bil edini sin vdove. Ko jo je Jezus zagledal, se mu je v srce zasmilila. Dotaknil se je nosil in rekel: »Mladenič, rečem ti, vstani.« Mrtvi je sedel in Jezus ga je vrnil materi. Vprašaj ga, reci: »Ali si ti tisti, ki more priti ali naj čakamo drugega?« Učitelj! Učitelj! Janez Krstnik naju je poslal z vprašanjem: «Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamon drugega?« Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo. Blagor tistim, ki ne dvomijo o meni. Dvigni me, prosim. Na ramena. Vidiš zdaj? Vidim Jezusa. Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Pohodili so ga in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je poslušilo, ker ni imlo vlage. Drugo je padlo med trnje in trnje, ki je zraslo z njim, ga je zadušilo. In spet drugo je padlo v dobro zemljo, in pognalo ter obrodilo, stoteren sad. Učitelj, zakaj množicam govoriš v prilikah? Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne doumejo. Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda. Ob poti so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in ne bi bili rešeni. Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ki jo slišijo, vendar ti nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v trenutku preizkušnje pa odpadejo. Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, vendar se zaradi skrbi, bogastva in naslad življenja na svoji poti zadušijo, tako da ne obrodijo sadov. Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v stanovitnosti obrodijo sad. Nihče svetilke, potem ko jo prižge, no pokriva s posodo ali jo postavlja pod posteljo, ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič ni zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan. Pazite vendar, kako poslušajte! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima. Učitelj, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti. Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo. Nekega dne je Jezus stopil v čoln z učenci in jim rekel: Pojdimo na drugo stran jezera. Medtem ko so se peljali, je zaspal. Učitelj! Učitelj! Jezus! Potapljamo se! Valovi nas bodo zagrnili. Reši nas, Učitelj! Rešeni bomo! Kje je vaša vera? In odpluli so naprej proti Gadari na drugi strani Galilejskega jezera. Jezus, Sin Boga Najvišjega, kaj imam s teboj? Prosim te, ne muči me! Kako ti je ime? Legija. Gospod, rotimo te, nikar nas ne pošlji v brezno. Naj odidemo v čredo svinj. Oj! Vrnite se! Ustavite se! Stojte! In demoni so odšli iz moškega in šli v svinje. Vrnite se! Pojdi od tod! Čarovnik, proč od nas! Odidi iz tega kraja! Proč od nas! Pojdi od tod! Hodil bom s teboj, kamorkoli pojdeš. Naj grem s teboj. Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog. Učitelj, odpusti množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke da prenoči in si najde živeža; tukaj smo na pustem kraju. Dajte jim vi jesti. Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi. Hvaljen Gospod, naš Bog, kralj vesolja, ki daješ kruh iz zemlje. To je čudež. Neverjetno! Kaj pravijo množice, kdo sem? Nekateri pravijo, da si Janez Krstnik, drugi pravijo, da si Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih Prerokov. Kaj pa vi pravite, kdo sem? Božji Maziljenec. Tega nikomur ne pravite. Sin človekov mora veliko pretrpeti. Zavrgli ga bodo in umorili, in tretji dan bo obujen. Hoče kdo od vas hoditi z menoj? Hodil bom za teboj, Gospod, a dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih. Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo. Če hoce kdo iti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče namreč svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil. Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi. Kdor se sramuje mene ali mojih besed, se ga bo sramoval Sin človekov, ko so prišel v svojem veličastvu in veličastvu Očeta in svetih angelov. Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva. Potem je Jezus vzel Janeza, Jakoba in Petra in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je njegov obraz spremenil in njegova oblačila so postala bleščeče bela. Nenadoma sta prišla dva moža in govorila z njim. Bila sta Mojzes in Elija, prikazala sta se v veličastvu. Izpolnil boš Božjo voljo. Umrl boš v Jeruzalemu. Ko so odhajali, je Peter rekel Jezusu: Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: Ko je Peter govoril, jih je pokril oblak. tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega. Učence je obšla groza. Iz oblaka so zaslišali glas, ki je govoril: »To je moj Sin, moj Izvoljenec. Poslušajte Ga.« Učitelj! Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina! Pomagaj mu, prosim. Moj edini otrok je. Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli. O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sem. Tudi njegov obraz je ozdravljen! Čudovito! Nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence. Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih, tako na zamlji. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpusti nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo! Obvaruj ans vsega hudega. Prosite in vam do dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga prosti za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo. Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. Pomislite na vrane; ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! Kdo izmed vas pa more s svojo skrbijo podaljšati svoje življenje za komolec? Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo? Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo, povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor katera izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, koliko bolj bo vas, maloverni! Pomnoži nam vero. Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: »Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,« in bi vam bila pokorna. Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo, toda gorje tistemu, po katerem pride! Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega od teh malih. Čemu je podobno Božje kraljestvo in čemu naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu. Zraslo je in se razvilo v drevo in ptice neba so gnezdile na njegovih vejah. Ne vem, o čem govori. Zakaj jeste in prijete s cestninarji in grešniki? Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. K spreodbrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. Še nam govori o kraljestvu. Povej nam še kaj? Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Žena, rešena si svoje bolezni. Glejte! Glejte, ozdravljena je! Čudež! Glejte, pozdravljena je! Pridite in poglejte! Slava Gospodu! Osemnajst let! Bog te živi, Učitelj! Šest dni je, v katerih je treba delati. Ob teh dneh torej prihajajte in se dajte zdraviti, ne pa na sobotni dan. Hinavci! Ali ne odveže vsak od vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat. Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan? Dobri učitelj, kaj naj storim da bom deležen večnega življenja? Zakaj praviš, da sem dober? Nihče ni dober razen enega, Boga. Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater. Vse to sem izpolnjeval od mladosti. Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pride in hodi za menoj. Toda mi smo trgovci, bogati. Kako težko pridejo tisti, ki imajo premoženje, v Božje kraljestvo. Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. Kdo se potem more rešiti? Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu. Kdaj bo pravzaprav prišlo Božje kraljestvo? Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: »Glejte, tukaj je« ali »Tam je,« kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami. Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Prej pa bo moral veliko pretrpeti in biti zavržen od tega rodu. Srečne oči, ki vidijo, kar gledate vi! Povem vam namreč: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušajte, pa niso slišali. Kaj naj storimo? Kaj je pisano v postavi? Kako bereš? Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo, in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe. Prav si odgovoril. To delaj in boš živel. In kdo je moj bližnji? Ti vojaki že ne. Kaj pa Cesar? Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarja, ju dal gostilničarju in rekel: »Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.« Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. Pojdi in ti delaj prav tako. Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj. Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik. Ej, kaj se dogaja? Za kaj gre? Jezus iz Nazareta gre mimo. Jezus! Jezus! Davidov Sin, usmili se me! Kaj hočeš, da ti storim? Gospod, da bi spregledal. Spreglej! Tvoja vera te je rešila! Vidim! Vidim! Vidim! Slava Bogu! Ko je učil množice na poti v Jeruzalem so ga ljudje spaševali, naj jim pokaže pot do odrešenja in jih pouči o Božjem kraljestvu. Ta človek je zares prerok. Gospod in Učitelj, reši me! O, Gospod reši nas! Slava Gospodu! Pokaži nam pravo pot! Ko je prišel v Jeriho ga je želel videti Zahej, ki je bil višji cestninar. Ker je bil majhne postave, je splezal na smokvo, da bi ga boje videl. To je cestninar! Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši. V moji hiši? Kdo bi ostal v tej hiši? Kako Zahej pozna Jezusa? Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem Četverno. Ne verjamem; da bi cestninar vračal dajatve! Nemogoče! Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno. Poslušajte. V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, ga bičali in umorili in tretji dan bo vstal. Čeprav je Jezus vedel, da bo moral umreti za grehe človeštva, se je odločno napotil proti Jeruzalemu. Ko je jezdil proti mestu, se je množica veselila in slavila Boga ter rezglašala Jezusa za kralja. Učitelj, pograjaj svoje učence. Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili. V nebesih mir in slava na višavah! Ko se je približal Jeruzalemu, se je Jezus zjokal nad mestom. O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, tako pa je prikrito tovjim očem. Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. V tla bodo potepli tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. Jeruzalemski tempelj se je iz kraja molitve spremenil v tržnico. Pisano je: »Moja hiša naj bo hiša molitve.« Vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo. Nad moje živali gre! Ustavite ga! Ustavite ga! Pokličite stražo! Straža! Če prav razumem, ga imajo mnogi že za kralja. Kralja? Kralja beračev, vlačug in tatov! Takšne smo že videli. Pridejo, postavijo zahteve, odidejo in so pozabljeni. Ne slepi se. Sledi mu vsak dan več ljudi. Obožujejo ga in mislijo, da je kralj. Naj te posvarim. Če bo še naprej ogrožal mir, boš ti odgovarjal. Mogoče ima prav. Čas je, da se spopademo z Galilejcem. Jezus je dan za dnem govoril in opozarjal pismouke in farizeje, da učijo postavo, sami pa ne živijo po njej. Nekega dne je Jezus v templju videl siromašno vdovo, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico dva novčiča. To je zelo malo. Ali nimaš več? Resnično, povem vam: ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. Vsi so namreč vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje. Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš, kdo je, ki ti je dal to oblast? Tudi jaz vas bom nekaj vprašal. Povejte mi, ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi. Kaj naj rečemo? Če rečemo iz nebes bo rekel Zakaj mu niste verjeli? Če pa rečemo od ljudi, nas bo vse ljudstvo kamnalo, kajti prepričano je, da je Janez prerok. Ne vemo, od koga je bil. Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam. Neki človek je zasadil vinograd, ga dal v najem viničarjem in za dalj časa odpotoval. V primernem času je poslal viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. Nato je poslal drugega služabnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. Poslal je še tretjega, pa so pudi tega ranili in vrgli ven. Tedaj je gospodar vinograda dejal: »Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spoštovali.« Toda ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: »Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.« Gospod, povej nam več! In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. Kaj torej pomeni to, kar je pisano: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli je postal vogalni kamen. Vsak, kdor page na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen pade, ga bo zmečkal.« Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Vemo, da ne gledaš na osebo, ampak v resniči učiš Božjo pot. Povej nam, ali je v skladu z našimi zakoni, da plačujemo cesarju davek, ali ne? Previdno, to je zvijača! Pokažite mi denarij. Čigavo podobo in napis ima? Cesarjevo! Cesarjevo! Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Kaj poročeš na to? Bližal se je praznik nekvašenega kruha, ki so ga imenovali pasha. Jezus je poslal Simona Petra in Janeza, naj pripravita velikonočno večerjo. Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, prden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo boponjena v Božjem kraljestvu. Hvaljen Gospod, naš Bog, kralj vesolja, ki nam daješ sad vinske trte. Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo. Hvaljen Gospod, naš Bog, kralj vesolja, ki daješ kruh iz zemlje. To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin. Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. Kaj? Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu človeku, po katerem je izročen. Sem mar jaz? Vprašaj, koga misli? Kdo je, Gospod? Nikoli te ne bom zapustil! Največji med vami naj bo kakor najmanjši in voditelj kako strežnik. Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. Prepuščam vam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst izraelovih rodov. Potem ni izdajalca. Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil, utrdi svoje brate. Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in smrt. Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, doklre trikrat ne utajiš, da me poznaš. Ko sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obtuve, ali ste kaj pogrešali? Ne, prav ničesar. Kdor ima denarnico, naj jo zdaj vzame, prav tako tudi torbo; in kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in si ga kupi. Povem vam namreč, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano: »Med hudodelce je bil prištet.« To, kar zadeva mene, se bliža izpolnitvi. Gospod, glej, tukaj sta dva meča. Dovolj je. Sestal se je sinedrij in razpravljati so o tem, kako bi se znebili Jezusa. Potem je satan šel v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil eden izmed dvanajsterih. S starešinami se je dogovoril, da bo izdal Jezusa. Jezus pa je zapustil Jeruzalem in šel na Oljsko goro molit. Molite, da ne pridete v skušnjavo! Juda Iškarijot je izdal Jezusa za trideset srebrnikov. Jezus je vedel, da se bliža ura njegove smrti za grehe človeštva; in je molil. Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, tvoja volja naj se zgodi. In prikazal se je angel iz nebes, da bi ga krepčal. In njegova pot je postal kakor velike kaplje krvi, ki padajo na zemljo. Kaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo. Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega? Gospod, naj udarimo z mečem? Dajmo, primimo Ga. Nehajte! Dovolj je! Čudež! Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli. Dan na dan sem bil med vami v templju in niste vzdignili rok nad menoj. Toda to je vaša ura in oblast teme. Primite ga! Dobro ga stražite. Vojaki so ga odpeljali na dvorišče in ga zamehovali kot Judovskega kralja. Tukaj je kraljevski plašč. Prerokuj, kdo te je udaril! Ali nas boste rešili, vaša visokost? Nas boste rešili? Tudi ta je bil z njim! Ne poznam ga, žena! Videla sem ju skupaj. Tvoji ponižni služabniki. Kako si kaj zdaj, ko nisi več glavni? Tudi ti si eden izmed njih. Človek, nisem. V resnici je tudi ta bil z njim, saj je vendar Galilejec. Pojdi proč! Človek, ne vem, kaj praviš. Jezus se je obrnil in pogledal Petra. Tedaj se je Peter spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš ti trikrat zatajil.« O Bog, izkaži mi milost zaradi svoje neomajne ljubezni. Operi moje zlo in me očisti. Resnica je to, kar zahtevaš. V meni ustvari čisto srce, o Bog. Spet mi daj radost, ki prihaja od tvojega odrešenja. Naj te voljno poslušam. Prerokuj, kdo te je udaril? Prerokuj, kdo bo naslednji? Nehajte! Nehajte, sem rekel! Privedite ga pred veliki zbor! Pojdi! Starešine in voditelji ljudstva so se zbrali, da bi zaslišali Jezusa. Če si ti Mesija, nam povej! Če vam povem, mi gotovo ne boste verjeli. In če vas vprašam, mi gotovo ne boste odgovorili. Toda odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje Moči. Ti si torej Božji Sin? Vi pravite, da sem. Od kod Njemu oblast, da tako govori? Kriv je! Sami smo slišali, kaj je rekel. Odpeljali ga bomo k Pilatu. Da, da proč z njim! Gremo! In Jezusa so odpeljali pred Pončija Pilata, najbolj pokvarjenega med rimskimi prokuratorji, ki je bil osebno odgovoren za križanje tisočev. In kaj bi radi, ob tej jutranji uri? Tega smo zalotili, da hujska naš narod. Povzročil je nemir v tempeljski tržnici. Kakšno kazen zasluži? Obsodi ga! Nobene krivde ne najdem na tem človeku. Spoznali smo, da je kriv. Brani cesarju dajati davke ter pravi, da je Mesija, kralj. Kralj? Si ti judovski Kralj? Ti praviš. Začel je v Galileji, zdaj pa je prišel sem. V Galileji? Je ta človek Galilejec? V tem primeru naj Herod opravi z njim. Še vedno je v Jeruzalemu, kajne? Peljite ga k njemu. Kdo praviš, da si? Kdo so tisti, ki jih imenuješ učence? Mnogi pravijo, da delaš čudeže. Naredi kakega zame. Gospod, ves narod je zavajal. Sam sebe imenuje za Kralja. Ta človek? Kralj? Vaša visokost. Dobro ga obdelajte. Peljite ga k Pilatu. To je njegova provinca. Ta človek ni storil smrt nič vrednega. Kaznoval ga bom torej in izpustil. Za praznik nam vendar moraš nekoga izpustiti. Izpusti nam Baraba. Da! Baraba. In proč s tem človekom. Da! Izpustil nam Baraba. Križaj Ga! Da, križaj Ga! Ti, ti. Prebičaj Ga. Križaj Ga! Križaj Ga! Križaj Ga! Kaj se čakaš, Pilat! To je Jezus! Zakaj Ga tako mučite? Izpusti Ga, on je Mesija! Nič ni storil! Dvignite Ga. Oni pa so še vedno na ves glas kričali in zahtevali, naj ga križa. Pilat je razsodil, naj se izpolni njihova zahteva. Izpustil je Baraba, ki je bil vržen v ječo zaradi upora in umora in so ga zahtevali, Jezusa pa je izročil njihovi volji. Stran! Gremo stran! Proč! Gremo stran! Pojdite s poti! Proč od Njega! Stran! Proč! Nazaj! Pojdite s poti! Prostor! Stran! Ti, stran s poti! Zgani se, če ti rečem! Vstani! Vstani! Ti, kako ti je ime? Simon iz Cirene, gospod! Stopi sem! Prerežite vrvi. Nesi zdaj! Dajmo, zgani se! Nazaj! Nazaj! Pusti ga! Gremo, s poti! Stran! Proč! Proč! Jokamo zate, Gospod, jokamo. Popij, Gospod. Popij tole. Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Kajti če z zelenim lesom delajo tako, kaj se bo zgodilo s suhim? Bog ti pomagaj. Molili bomo zate. Zgani se! Sem dol! Dajmo! Dajmo! Gremo! Hitreje! Zgani se! Hitreje, dajmo že! Hitreje! Gremo! Zgani se! Pojdi zdaj naprej! Hitreje! Hitreje! Gor z njim. Dvigni. Pribij žebelj! Odstrani vrvi! Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Druge je rešil, naj reši sebe. Da, reši se, če si Mesija. Stopi dol s križa. Pokaži nam kakšen čudež! In bil je križan med dvema razbojnikoma, da se je izpolnilo, kar je bilo po Božjih prerokih napovedano pred mnogimi stoletji. To ni navadna mistična obleka. Hej, pusti to! Ne trgaj obleke. Poslušajte! Žrebajmo zanjo! O, ti srečnež! kaj boš zdaj z njo, ko si jo zadel? Nad njim je bil tudi napis »Ta je Judovski kralj.« Reši se, če si judovski Kralj. Ali nisi Ti Mesija? Reši sebe in naju. Ali se ti ne bojiš Boga? ko si v isti obsodbi? Ta pa ni storil nič hudega. Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju. Bilo je okrog poldne, in stemnilo se je po vsej zemlji za tri ure. Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. Oče, v tvoje roke... izročam svojega duha. Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga rekoč: Slava Bogu! Zares, ta človek je bil pravičen. Jožef iz Arimateje, dober in pravičen član sinedrija, ki se ni strinjal s to usmrtitvijo, je od Pilata dobil dovoljenje, da pokoplje Jezusovo telo. Pokopati ga je hotel, preden se zvečeri. Z dišavami bomo mazilile Gospodovo telo. Pomagal bom. Pohitite, kmalu bo sobota. V nedeljo zjutraj so šle navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, mora biti križan in tretji dan vstati. Poslušajte! Kamen je bil odvaljen! Vstopile smo, toda telesa Gospodovega ni bilo. Kaj? Gospodovo telo je izginilo? In prikazala sta se nam dva moška v bleščečih oblekah in rekla: »Zakaj iščete Živega med mrtvimi?« Res je. Verjemite nam! Verjemite nam! Videle smo ju. Pojdite in poglejte. Grob je bil prazen. Naš gospod je izginil! Peter, moraš nam verjeti! Jezus se je prikazal dvema učencema. Navdušena sta se vrnila v mesto in o tem pripodedovala učencem. Gospod je zares vstal! Prikazal se je Simonu! Med potjo ga sploh nisva spoznala. Takrat sva ga, ko je razlomil kruh. V Emavsu. Čudno, da je šel tja. Mir vam bodi! Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti kakor vidite, da jim imam jaz. To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih. Tako je pisano: »Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih. In v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje rehov, kar se bo začelo v Jeruzalemu.« Vi ste priče teh reči. In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave. Gospod naj vas blagoslovi in varuje. Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. In učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal! In jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Nekdaj so preroki napovedovali v pismih, da bo Bog poslal odrešenika, ki bo odrešil grešne ljudi in jih spravil z Bogom. Jezus s svojim življenjem izpričuje, da je res od Boga obljubljeni odrešenik sveta. Prerok Izaija je napovedal: »Mladenka bo spočela in rodila sina.« Tako se je zgodilo. Bog je s svojo močjo storil, da je Marija postala noseča, čeprav je bila devica, in rodila Jezusa. Kot piše v Svetem pismu, je bil čudež rojstva Božje znamenje, da je ta otrok res Mesija, tisti, ki ga Bog imenuje svojega Sina. Ko so ljudje videli Jezusa, so videli naravo in moč Boga. Ozdravljal je ljudi, jim odpuščal grehe in jim obljubil prostor v svojem večnem kraljestvu. Jezus je daroval svoje življenje in pretrpel kazen za vse človeštvo. Potem se je vrnil v življenje in s tem pokazal, da je močnejši od smrti. Jezus Kristus je rekel: »Oblast imam, da ga dam in oblast imam, da ga spet prejmem.« Jezusovo življenje je izpolnilo spise prerokov. Jezusovo življenje je potrditev, da je Božja beseda resnična in trajna, kakršna so preroki napovedali. Resnično, Jezus je Božja beseda. V njem se Bog razodeva ljudem tega sveta. V začetku je Bog ustvaril moškega in žensko, da bi srečno živela v njegovi navzočnosti. Toda onadva nista zaupala Bogu in nista ubogala njegovih zapovedi. V Svetem Pismu piše: »Vsi so grešili in kazen za greh je smrt.« Ljudje, ki so grešili, ne morejo biti v osebnem odnosu z Bogom. Tako kot je Bog priskrbel ovna, ki je umrl namesto Abrahamovega sina Izaka, je poslal Jezusa, da je umrl namesto Adamovih potomcev. To je storil zato, da bi lahko tisti, ki verujejo in zaupajo v Gospoda Jezusa, prišli v Božjo bližino. Zato tisti, ki hodijo za Jezusom, ne bodo kaznovani, ampak bodo večno živeli z Bogom. Potem, ko je Jezus vstal od mrtvih, je svojim učencem rekel: »V njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov.« Jezus je tudi rekel, da bo poslal Svetega Duha, ki bo ostal z učenci, jim razodel resnico in jim dal moč, da bodo hodili po poti, ki jim jo je pokazal. Ko se je grešnica pokesala svojih grehov in začela hoditi za Jezusom, ji je Jezus rekel: »Grehi so ti odpuščeni. Rešena si, ker si zaupala vame.« Kdorkoli se lahko z božjo milostjo reši z vero v Jezusa. Jezus je pooblaščen, da odpušča grehe. Tisti, ki se odločijo, da bodo hodili za Jezusom, lahko začnejo svoj odnos z njim z besedami: »Bog Oče, pravičen si. Zahvaljujem se ti, ker me ljubiš. Obžalujem, da sem prekršil tvoje zapovedi in grešil proti tebi. Zahvaljujem se ti, ker si poslal Jezusa, da je umrl na križu namesto mene in potem vstal od mrtvih. Hvala ti, ker si pretrpel kazen za grehe, ki sem jih storil jaz. Hočem hoditi za teboj in te sprejeti za svojega odrešenika in Gospoda. Zahvaljujem se ti, ker si mi odpustil grehe in mi odprl pot v tvoje večno kraljestvo. Prosim te, daj mi svojega Svetega Duha, da bo z menoj in me vodil. Naj mi da moč, da te bom ljubil z vsem srcem in živel tako, kot je tebi všeč. Naj te slavijo ljudje po vsem svetu. Amen.« Jezus pravi o tistih, ki hodijo za njim: »Moje ovce poslušajo moj glas, jaz jih poznam in hodijo za menoj.« Jezusovi učenci se srečujejo med seboj, se vsak dan pogovarjajo z njim. Berejo njegovo besedo v Svetem pismu, se zgledujejo po njem in drugim pripovedujejo o njem. Jezus jih vodi in krepi z močjo Božjega Svetega Duha, ki prebiva v njihovih srcih. Vedno mislijo na to, kar je Jezusa rekel takrat, ko je šel v nebesa: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«